Psihoterapija (iz gr. psycho: duh, duša / therepeia: zdravljenje) pomeni zdravljenje s pogovorom, kjer je osnovni namen spoznati posameznikov notranji svet. Cilj obravnave je olajšati ali odpraviti simptome, spremeniti moteča prepričanja, čustvovanje, vedenjske vzorce in podpirati osebnostno rast posameznikov.
Po pomoč k terapevtu se običajno obrnemo šele takrat, ko se sami ne zmoremo več soočati oz. učinkovito razreševati lastnih težav. Temelj psihoterapevtskega procesa je zaupen odnos med psihoterapevtom in klientom. Zaupen odnos omogoči, da klient v varnem okolju postopoma spoznava in vzpostavlja stik s svojim notranjim svetom. Psihoterapevt je usposobljen, da nam pomaga začutiti in primerno izraziti svoja čustva, se jih naučiti obvladovati (stres, tesnobo, ipd.), spremeniti manj funkcionalna vedenja in miselne vzorce.
Psihoterapija je široko uporabljena metoda za obravnavo različnih psihičnih težav, ni pa nujno primerna za obravnavo vseh. Nujno je vedeti, kdaj in pri katerih pacientih jo je primerno in mogoče uporabiti, zaradi česar mora biti terapevt strokovno usposobljen.
